APDEJT.si

Varnostni svet Združenih narodov je potrdil ameriški predlog resolucije, ki podpira mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje spora v Gazi. Resolucija je bila sprejeta s 13 glasovi za, Kitajska in Rusija pa sta se glasovanja vzdržali. Načrt predvideva ustanovitev mednarodnega odbora za mir pod Trumpovim vodstvom, mednarodne stabilizacijske sile in nakazuje možnost ustanovitve samostojne palestinske države.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil pripravljenost na pogovor z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom, kar je sledilo krepitvi ameriške vojaške prisotnosti v Karibih in povečanim napetostim med ZDA in Venezuelo. Maduro je prav tako izrazil pripravljenost na pogovor s Trumpom.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je obsodil napade skrajnih izraelskih naseljencev na Palestince na zasedenem Zahodnem bregu. Obljubil je osebno ukrepanje proti peščici skrajnežev, ki povzročajo nasilje.

Predsednik Donald Trump je potrdil, da bodo imetniki vstopnic za svetovno prvenstvo v nogometu 2026 v ZDA imeli prednost pri izdajanju vizumov za vstop v državo.

Japonska je svoje državljane na Kitajskem pozvala k previdnosti in izogibanju velikim množicam zaradi diplomatskega spora s Pekingom glede izjav premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Kitajska je odgovorila, da bo zagotovila varnost tujcev na Kitajskem.

Izrael je pozitivno sprejel mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo, ki ga je potrdil Varnostni svet Združenih narodov. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izrazil upanje, da bo načrt prinesel mir in blaginjo v to območje.

Palestinsko gibanje Hamas je zavrnilo resolucijo Varnostnega sveta ZN, ki podpira mirovni načrt Donalda Trumpa za Gazo, ker ne izpolnjuje palestinskih zahtev. Izrael je načrt pozdravil in pričakuje demilitarizacijo Gaze ter konec vladavine Hamasa, vendar Hamas takšni razorožitvi nasprotuje, saj resolucija uvaja mednarodni nadzorni mehanizem, kar zavračajo.

Palestinsko gibanje Hamas je označilo ameriški osnutek resolucije za Gazo, o katerem bo glasoval Varnostni svet Združenih narodov, za "nevaren" in kot poskus podreditve Gaze mednarodni oblasti.

Ameriški mediji so poročali, da je predsednik Donald Trump načrtoval srečanje z novoizvoljenim županom New Yorka, Zohranom Mamdanijem, v Beli hiši, vendar datum srečanja še ni bil določen.

Britanska vlada je zagrozila Angoli, Namibiji in Demokratični republiki Kongo s prepovedjo izdajanja vizumov, če te države ne bodo sodelovale pri vračanju "nezakonitih priseljencev in kriminalcev". Ta ukrep je del obsežne prenove azilne politike Združenega kraljestva.

Velika Britanija napoveduje obsežno prenovo azilne politike, ki bo drastično omejila zaščito za prosilce za azil. Laburistična vlada premierja Keira Starmerja, ki se sooča s pritiski zaradi migracij, je napovedala ukrepe za ukinitev tako imenovanega "zlatega vstopa" v državo.

Poljska je ponovno odprla dva mejna prehoda z Belorusijo, ki sta bila več let zaprta. Mejna prehoda Bobrowniki in Kuznica sta bila zaprta zaradi migracijske krize in političnih napetosti z Belorusijo, ki je tesna zaveznica Rusije. Odprtje mejnih prehodov je potrdila poljska mejna policija.

Združene države Amerike nameravajo 24. novembra venezuelski kartel Cartel de los Soles razglasiti za tujo teroristično organizacijo. Po trditvah ZDA naj bi kartel vodil venezuelski predsednik Nicolas Maduro, kar pomeni, da bo tudi sam označen za terorista.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul je začel večdnevno turnejo po Zahodnem Balkanu, začenši s Sarajevom. V prihodnjih dneh bo obiskal tudi Bosno in Hercegovino.

Izraelska vojska je iz tanka streljala na mirovnike Združenih narodov v Libanonu v bližini izraelske postojanke.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je na seji vlade ponovil, da Izrael nasprotuje neodvisni palestinski državi. Izjave več izraelskih ministrov so bile podobne. V Varnostnem svetu ZN bo v ponedeljek predvidoma glasovanje o resoluciji, ki omenja možnost ustanovitve palestinske države.

Nemški kancler Friedrich Merz je na konferenci v Rustu ponovil, da njegova stranka ne bo sodelovala s skrajno desno Alternativo za Nemčijo (AfD). Izjavil je, da nimajo nič skupnega z njimi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal podpis pomembnega sporazuma o uvozu zemeljskega plina iz Grčije v vrednosti dveh milijard evrov. Sporazum naj bi podpisali med obiskom Zelenskega v Grčiji. Zelenski načrtuje tudi obiske Francije in Španije, kjer pričakuje dodatne pomembne dogovore.

Papež Frančišek je v baziliki svetega Petra daroval mašo za revne v jubilejnem letu Cerkve. Obsodil je revščino in pozval svetovne voditelje, naj pomagajo marginaliziranim ljudem. Socialna pravičnost je eno ključnih sporočil papeža Frančiška.

Madžarski premier Viktor Orban je v Gyoeru začel svojo protivojno turnejo, kjer je poudaril, da mora Madžarska ostati zunaj vojne in se zaščititi pred migracijami. Njegov tekmec Peter Magyar je v istem mestu izjavil, da je Orbanova stranka Fidesz stranka vojne in sovraštva.

Papež Leon XIV. je Kanadi vrnil 62 predmetov iz Vatikanskih muzejev, ki so pripadali kanadskim staroselcem. Predmeti so bili v Rim poslani pred približno sto leti s strani katoliških misijonarjev in so bili leta 1925 razstavljeni. Vrnitev je del opravičila za vlogo cerkve v sistemu internatov.

Varnostni svet Združenih narodov bo predvidoma glasoval o resoluciji, ki potrjuje mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa za Gazo. Rusija je vložila svoj predlog resolucije, ki vključuje načelo rešitve dveh držav.

Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da je 'nekako' odločen, kaj storiti z Venezuelo, kjer se napetosti stopnjujejo zaradi ameriških operacij proti tihotapcem mamil. Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je pozval k zadržanosti in se zavzel za mir.

Kitajska je svojim državljanom odsvetovala potovanja na Japonsko zaradi spora, ki je nastal po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi o morebitnem kitajskem napadu na Tajvan. Kitajske letalske družbe ponujajo polno povračilo stroškov za lete na Japonsko.

Slovensko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo provokacijo, ki se je zgodila pred deželnim muzejem v Celovcu. Neznanci so namreč izobesili transparent z nemškim napisom "Umetnost partizanov je umor!". Slovenija je dejanje označila za nesprejemljivo.

Grenlandski parlament je sprejel zakon, ki omejuje pravice tujcev in tujih podjetij do lastništva nepremičnin na Grenlandiji. Odločitev je bila sprejeta po povečanem zanimanju ameriških vlagateljev za ta arktični otok, ki ga je želel pridobiti ameriški predsednik Donald Trump.

Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je na izrednem zasedanju Sveta ZN za človekove pravice znova pozval mednarodno skupnost k ukrepanju v sudanskem mestu Al Fašir. Türk je grozodejstva v mestu, ki so se zgodila po zavzetju paravojaških sil, označil za madež na mednarodni skupnosti, saj nasilja niso ustavili.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je po srečanju s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom v Parizu napovedal, da bo Srbija decembra s francoskim podjetjem Alstom podpisala sporazum o gradnji prve linije beograjskega metroja. Vučić pričakuje, da bo Beograd metro dobil v dveh letih in pol do treh let. Pogovori so tekli tudi o sodelovanju na drugih gospodarskih področjih in o evropski poti Srbije. Dogovor vključuje tudi nakup superračunalnika in sodelovanje na vojaškem področju.

Slovenija je leta 2017 ruskim državljanom izdala več kot 12.000 vizumov za večkratni vstop, letos pa le 221. Podatki ministrstva za zunanje in evropske zadeve kažejo, da število izdanih vizumov za Ruse upada od leta 2022, ko je Rusija napadla Ukrajino. Evropska unija je 6. novembra dodatno zaostrila pravila za izdajo schengenskih vizumov ruskim državljanom.

Južna Afrika si prizadeva postati prva afriška država, ki bo gostila olimpijske igre. Ministrica Khumbudzo Ntshavheni je napovedala, da bodo vložili kandidaturo za organizacijo olimpijskih in paralimpijskih iger leta 2036 ali 2040.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Evropskem parlamentu v Bruslju zagotovila, da bo Evropska unija pokrila finančne potrebe Ukrajine v naslednjih dveh letih, ki znašajo približno 60 milijard dolarjev. Kot najučinkovitejši način za to je navedla uporabo zamrznjenega ruskega premoženja, med možnimi alternativami pa sta tudi zadolževanje EU ali posameznih držav članic.

Hrvaška je prepovedala vstop bosansko-hercegovskemu novinarju Avdu Avdiću, ki je preiskoval tudi posle davčnega svetovalca Roka Snežiča. Avdić je potrdil, da so mu vstop prepovedali na hrvaški meji, kar pripisuje kritikam hrvaške politike do BiH. Sarajevo je zahtevalo pojasnila od Zagreba.

Rusija je sporočila, da je pripravljena nadaljevati mirovna pogajanja z Ukrajino v Carigradu. Rusko zunanje ministrstvo je poudarilo, da je zdaj poteza na strani Kijeva. Zadnji pogovori med stranema so potekali 23. julija v Carigradu.

Ob obisku sirskega predsednika Ahmeda al Šare v Beli hiši je ameriško finančno ministrstvo začasno odpravilo določene sankcije proti Siriji, ki so bile uvedene leta 2019. Gre za ponovno šestmesečno ukinitev, ki jo lahko trajno odpravi le kongres, medtem ko jo vlada lahko začasno opusti, kar je že storila spomladi.

V brazilskem Belemu se je začela 30. podnebna konferenca ZN (COP30), na kateri so udeleženci pozvali h krepitvi prizadevanj za boj proti podnebnim spremembam in premagovanje zanikovalcev podnebnih sprememb. Medvladni odbor za podnebne spremembe je ocenil, da je cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija najverjetneje nedosegljiv.

Predsednica Nataša Pirc Musar je med uradnim obiskom v Katarju poudarila pomen okrepitve gospodarskega sodelovanja med državama. Na slovensko-katarskem poslovnem forumu v Dohi se je zavzela za ustvarjanje novih poslovnih priložnosti in vzpostavitev neposredne letalske povezave med Slovenijo in Katarjem, s čimer bi Qatar Airways prišel v Slovenijo.

Ukrajinsko elektroenergetsko podjetje Ukrenergo je sporočilo, da se tudi danes pričakujejo večurne prekinitve električne energije v številnih regijah. Razlog so ruski napadi, zaradi katerih so milijoni Ukrajincev še vedno brez elektrike. Predsednik Zelenski je dejal, da bi od ZDA naročil 27 sistemov Patriot.

Tajska je prekinila izvajanje mirovnega dogovora s Kambodžo, potem ko sta bila v eksploziji mine na obmejnem območju ranjena dva tajska vojaka. Incident ogroža nadaljnje mirovne napore med državama.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da ameriški uradniki ne bodo sodelovali na vrhu skupine G20 v Južni Afriki. Ponovno je izrazil kritike glede odnosa Južne Afrike do svoje belopolte manjšine.

Izraelske oblasti so potrdile, da so od Hamasa preko Rdečega križa prejele truplo talca, zajetega 7. oktobra 2023. Turčija je napovedala kazenski pregon več vodilnih mož Izraela zaradi domnevnih zločinov.

Združene države Amerike so uradno odstranile začasnega sirskega predsednika Ahmeda al Šaro s seznama globalnih teroristov. Razlog za to odločitev je, da trenutne sirske oblasti izpolnjujejo zahteve ZDA. Al Šara bo v ponedeljek obiskal Belo hišo.

Donald Trump je med srečanjem z Viktorjem Orbanom v Beli hiši Madžarsko izvzel iz sankcij zaradi nakupa ruske nafte za eno leto. V zameno naj bi Madžarska od ZDA kupila za 600 milijonov dolarjev utekočinjenega zemeljskega plina in druge energente ter orožje. Orban je ob tem izrazil dvom o zmagi Ukrajine v vojni, rekoč, da bi se moral zgoditi čudež.

Ameriški predsednik Donald Trump je med sprejemom madžarskega predsednika Viktorja Orbana v Beli hiši izrazil pripravljenost, da Madžarsko, kot političnega zaveznika, izvzame iz sankcij zaradi nakupa ruske nafte. Prav tako je nakazal možnost srečanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Budimpešti. Medtem Evropo skrbi geopolitični položaj, saj Rusija grozi, Trump pa izsiljuje s carinskimi grožnjami.

Srbski parlament je sprejel zakon, imenovan lex specialis, ki omogoča gradnjo luksuznega hotela v Beogradu, ki naj bi ga vodil Jared Kushner, zet nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Zakon je bil sprejet kljub preiskavi državnega tožilstva, ki je prvotno ustavila projekt.

Srbski parlament je sprejel zakon, ki omogoča zetu nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Jaredu Kushnerju, gradnjo luksuznega hotela v Beogradu. Zakon se nanaša na kompleks zgradb nekdanjega generalštaba in ministrstva za obrambo, projekt pa je bil prej zaustavljen zaradi preiskave državnega tožilstva.

Ameriške sile so v Karibskem morju napadle čoln, za katerega trdijo, da je prevažal mamila. V napadu so ubile tri ljudi. S tem se je število smrtnih žrtev tovrstnih ameriških akcij v Karibih in Pacifiku povečalo na najmanj 70.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši sprejel voditelje Kazahstana, Kirgizije, Tadžikistana, Uzbekistana in Turkmenistana. Poudaril je, da prejšnje ameriške administracije niso posvečale dovolj pozornosti tej regiji, medtem ko se on zaveda njenega pomena.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je na vrhu voditeljev pred podnebno konferenco ZN (COP30) v Belemu izjavil, da je neuspeh sveta pri omejitvi segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, kot je določeno v Pariškem sporazumu, moralni neuspeh in smrtonosna malomarnost.

V Londonu so aretirali britanskega državljana zaradi suma povezav s Hamasom, ki naj bi v Nemčiji načrtoval napade na judovske cilje. Na Dunaju so oblasti našle orožje, povezano s Hamasom.

Papež Leon XIV. je v Vatikanu sprejel palestinskega predsednika Mahmuda Abasa. Poudarila sta nujnost pomoči civilistom v Gazi in rešitev dveh držav za izraelsko-palestinski konflikt.